Janko Š

1/8: dobro, da imam srečo

Priznam. Že celo življenje me spremlja sreča, ki mi niti v ključnih trenutkih ne obrne hrbta. A ne misliti, da me občasno ne opomni in pusti, da izkusim grenke trenutke in tako brca v rit in spodbuja. Jah, nič ni brezplačno.

Tokrat me je na kolesu "pobožala" štirikolesna škatla in le res počasni hitrosti (moji in njegovi) se moram zahvaliti, da sem samo naskočil "balanco", nerodno stopil na desni gleženj in se malo odrgnil. Isti hip sem bil poln adrenalina in se na hitro zmenil z voznikom, da je vse OK. Ta adrenalin mi je kasneje pomagal hitreje pregoniti naslednjih par km. V "hangarjih" na Bledu sem si privoščil radler ter tako šele doma začutil razbolelo mednožje (da, na to sem se nasadil) inu tako...

Le kako bi se končalo, če ne bi zaviral in jo na polno švignil mimo... zagotovo bi me odneslo v bližnje znake in v jarek. Khm, pozabil sem ključen podatek: zgodilo se je na pločniku v Podvinu, kjer so nestrpneži "prehitevali" kolono, ki se je naredila zaradi semaforja. Še malo pa bo avtocesta in teh skrbi ne bo več.

Pa še zanimivost: to je že drug tak pripetljaj v Podvinu: lansko leto sem zapeljal s ceste, ko se je divjak znašel nasproti mene. Upam lahko le, da v tem primeru v tretje ne bo šlo rado...