Weblog

2/6: skok nad oblake

"Pa mi je le uspelo!", sem z navdušenjem vzkliknil, ko sem premagal še zadnji klanček ter se kot sopihajoča lokomotiva ustavil na vrhu hriba. Na levi strani pogled na gozd s svetlo zelenimi listavci in temnejšimi iglavci, na desni travnik prepojen s spomladanskimi živimi barvami ter med njima prijetna modrina gorskega potoka. Nad vsem tem sonce, ki s svojimi žarki prijetno boža vsak kotiček mojega telesa... za tisto pikico na i pa prijetno hladi nežen vetrič. Pogled na vse to zelo hitro pomiri srčni utrip in z veseljem se kot največji turist vržem na deko, ki se ravno v tistem trenutku pojavi na travniku - "smrkastično... čez hip odklopim še možgane in odjadram daleč proč"

Ko bi bilo vsaj delček resnice v zgornjem sestavku... tako pa sem ujet med raznimi seminarskimi, domačimi nalogami, takšnimi in drugačnimi zadolžitvami ter obsojen na memoriziranje gore tekstov (o.p. piflarija) za prihajajoče junijske zabave izpite
Author: Janko Categories:  Splosno  

Comments made

naj te potolaži, da nisi edini in da ima očitno tudi sonce veliko drugih zadolžitev in mu v zadnjem času zmankuje časa (kako lepa besedna zveza:)), da bi svetilo na nas. šmrk, šmrk.

3.6.2006 13:03:42 website

ah, ne ne... sonce iz sekunde v sekundo, dneva v dan, leta v leto (in še nekaj časa bo) počne točno isto, s čimer se je ukvarjalo do sedaj. Problematični so belo-sivo-črni puheci, ki se valijo čez nebo in onemogočajo žarkom, da še naprej seje dobro voljo med ljudi.

Pogrešam majsko vreme in objokujem aprilski junij ... še malo naj pritisne, da se bomo šli na bližnji kucelj kepat!

3.6.2006 21:52:44 email website

Add comment

:

:
:
:
: