2/6: skok nad oblake

"Pa mi je le uspelo!", sem z navdušenjem vzkliknil, ko sem premagal še zadnji klanček ter se kot sopihajoča lokomotiva ustavil na vrhu hriba. Na levi strani pogled na gozd s svetlo zelenimi listavci in temnejšimi iglavci, na desni travnik prepojen s spomladanskimi živimi barvami ter med njima prijetna modrina gorskega potoka. Nad vsem tem sonce, ki s svojimi žarki prijetno boža vsak kotiček mojega telesa... za tisto pikico na i pa prijetno hladi nežen vetrič. Pogled na vse to zelo hitro pomiri srčni utrip in z veseljem se kot največji turist vržem na deko, ki se ravno v tistem trenutku pojavi na travniku - "smrkastično... čez hip odklopim še možgane in odjadram daleč proč"

Ko bi bilo vsaj delček resnice v zgornjem sestavku... tako pa sem ujet med raznimi seminarskimi, domačimi nalogami, takšnimi in drugačnimi zadolžitvami ter obsojen na memoriziranje gore tekstov (o.p. piflarija) za prihajajoče junijske zabave izpite
Author: Janko Categories:  Splosno