Weblog

24/2: ah, ta presneta sreča

Že v nedeljo zvečer sem imel čuden občutek v glavi, a vseeno sem zbral dovolj moči in se okrepčal s kruhki! Cel ponedeljek sem bil prepričan, da me je doletel samo prehodni prehlad s kakšnim črvičkom v glavi in bom v torek kot nov, a zgodilo se je ravno obratno. V noči iz ponedeljka na torek se je pripetilo tisto, kar z "nestrpnostjo" pričakujem pred vsako boleznijo - poleg občutka, da sem imel med nočnim vegetiranjem srečanje s šleparjem - izštekane sanje. Namreč ni ga lepšega občutka kot biti "zadet" in ko ti od vročine skuhani možgani omogočijo izštekane sanje.

Zdaj, ko sem že vzbudil zanimanje s sanjami, pa moram bridko razočarati, ker sem jih še taisti dan gladko pozabil... hja, saj vsi vemo, da se sanje težko zapomnimo (žal se shranjujejo v tisti skriti kotiček možganov) in tokrat si nisem vzel niti sekundice časa, ker sem imel "zmenek" s straniščno školjko in takoj zatem s čokolinom :) Nisem bil pa pripravljen podpisati kapitulacije in se zabubiti v posteljo.

Manjši prehlad (op. gripa) me pa že ne bo ustavil pri osvajanju novih znanj na preljubi fakulteti, zato sem se že v sredo in četrtek potikal po predavalnicah, kjer je bil glavni namen okužiti čimveč sotrpnikov in tako povzročiti pravo malo pandemijo. Na srečo mnogih mi očitno ni uspelo doseči cilja - sem pa zadovoljen, da me Miran Mihelčič ne pogreša tako kot nekaj drugih, ki vztrajno manjkajo na predavanjih/vajah pri "Ekonomiki poslovanja".

Danes petek je dan za zadetek in počitek v domači postelji, ki pa ni tako spokojen in sproščujoč kot sem si zamišljal. Starši so se odločili zamenjati vsa okna v svet, ki jih premore naša hiša - tako delavci pridno vrtajo, trkajo, razbijajo, praskajo, režejo, lepijo in zraven pristavijo kakšno sočno besedico. Ja, življenje res ne more biti lepše - še vreme se je ustrezno podredilo današnjemu dogajanju.
Author: Janko Štefančič Categories:  Blodnje  

Comments made

No Comments Found

Add comment

:

:
:
:
: