27/12: preživel prvo etapo

Praznikov, da ne bo kakšne pomote. Predvidevam, da sem jih preživel zelo podobno kot povprečen Slovenec: v krogu družine in mnogoštevilnih sorodnikov za polnimi mizami dobrot, ki jih nisem smel izpustiti, kajti tudi letos sem imel dneve nabiranja odvečne maščobe ter obupnega občutka v trebuhu... le-tega se najlažje pozdravi s spuščanjem prijetnih vonjav v zrak ali pa dodatnim obremenjevanjem/razkuževanjem s Coca-Colo.

Zdaj bom pa zapisal nekaj kar zagotovo še niste kje prebrali ali slišali - začetek tedna je bil besedah prijaznih obrazov ali glasov hidrometeorološke napovedi: oblačno z občasnimi snežnimi padavinami. Khm?! Verjetno nisem v manjšini, ko se mi neprestano nametovanje belih kosmičov bolj podobno močnemu sneženju kot občasnemu odkašljevanju iz oblakov.

Razred zase so pa definitivno službe, ki skrbijo za urejenost in (normalno ?) prevoznost cest. In tudi na tej fronti nič novega, saj neprestano nabijajo buče:
  • tokrat nas je sneženje presenetilo
  • snežilo je tako MOČNO, da pluženje ni bilo smiselno
  • voznike prosimo za strpnost, saj delamo vse v naši moči
  • res ne razumemo vse te živčnosti
Na koncu smo (kot vedno) krivi mi, ker imamo previsoke zahteve oz. standarde, smo razvajeni in pričakujemo čisto preveč. Medtem pa smo vsi prepuščeni dričanju po opravkih: najprej malo počez potem pa še 20km/h, ko se enemu izmed udeležencev v prometu zdijo razmere kritične...

Uf! To krajše razpištoljenje mi je dobro delo :) Za konec se verjetno vsi strinjamo, da v prihodnosti ne bo nič boljše - cestne službe bo sneg pozimi še vedno presenetil - sej je zelo čudno, da v naši mali deželici pod Alpami, kjer se pozimi sončimo in temperatura nikoli ne pade pod 20 stopinj, sploh pade sneg... kaj takega, kajne ?
Author: Janko Štefančič Categories:  Blodnje