Janko Š

6/7: Dublin, iLug2008, Dobrča #3

16/2: HB-20B

Zdaj že četrto noč zapored nisem mogel zaspat pred 4. uro zjutraj. Ne, to ni nespečnost. Samo bioritem sem postavil na glavo ter ga zasukal za 180 stopinj. Po nekajurnem spancu me (za moje pojme) zgodaj zbudi ropot mobitela. Glas na drugi strani smrtno resno: "Dobro jutro. Krizni sestanek ob desetih v Euro-tu." Še ves mačkast: "Ok... se vid'mo."

Hecno.

Zagotovo imajo nekaj drugega za bregom in se počasi le nekako postrgam iz postelje. V Kranju sta me pričakala nasmejana Mitja in Nejc ter v pičli minuti smo prebredli "krizo". Iz avta sta privlekla darilo (za rojstni dan z nekaj tedensko zamudo :) in po trganju papirja se je prikazal napis Bass amplifier. Juhej! Že dober mesec sanjam o nakupu le-tega za domačo uporabo. Še dobro, da ga nisem... pa šele zdaj vem, zakaj so me vedno spraševali, če sem si ga že omislil =)

Vedno sem obžaloval, da sem opustil glasbeno šolo, ko sem bil šele na začetku kariere šolarja. Spacal sem komaj dve leti. Potem pa nisem imel ideje, kateremu inštrumentu bi se posvetil. Po srednji šoli sem razmišljal o kitari, manjkala je še prava motivacija. Proti koncu leta 2006 so me prijatelji, ki so malo že skupaj nažigali, nagovarjali, da se lotim bas kitare - logično, saj jim je manjkal basist.

Ker pa vsaka odločitev pri meni traja in traja in traja in traja... pa še malo traja, sem še na začetku lanskega leta samo razmišljal oziroma si postavljal cilje. Ko so že vsi mislili, da bo ostalo pri razmišljanju, so se februarja 2007 začele stvari premikati...

Več o prvih korakih, bas kitari in opremi za grmenje in bobnenje pa v naslednjih dneh...

23/1: straniščna arhitektura

Način popestritve odvajanja ali pa lenoba ?

10/1: pa smo spet t’m

3/1: d’moon

5/11: we’re back

14/10: Benetke

V sredo smo združili prijetno - pohajkovanje po Benetkah - s koristnim, ko sem na letališče v Treviso peljal Anžeta, kjer se je začela njegova pot proti Dubaju. V Benetkah smo se imeli tako fantastično, da smo izgubili občutek za čas ter za las zgrešili Anžetovo letalo, a na koncu se je vse srečno razpletlo.

Uživajte ob jesenskih utrinikih iz Benetk:

14/9: bike3p: morje IV

Še enkrat se je izkazalo, da nisem jutranji tip, saj sem gladko prespal vse možne budilke. Na srečo me je okoli devete ure na mobitel le priklical Anže in po hitrem postopku sem vase zmetal čokolino, pograbil osnovne potrebščine, naložil kolo na avto ter s polnim plinom (op. 120 km/h) proti morju. Nad Koprom naju je pričakalo jasno nebo ter ravno pravšnje temperature za turo.

Pri Dragonji še ni bilo dovolj, zato sva jo mahnila na krajši 17% vzpon na Padno ter sledila počasnemu padcu po hribu skozi Novo vas ter Sv. Peter nazaj. Postanek v Cacao-tu je bil rahlo razočaranje, saj sladoled ni imel tiste prave slastnosti... pa naslednjo spomlad, ko se gre ponovno na "Pot zdravja".

2/9: Dobrča #2

Slabe tri mesece po prvem vzponu sva ga z Wave-spirit-om ponovila vzpon na Dobrčo. Celo turo naju je spremljalo idealno vreme: ko sva grizla v hrib, je bilo oblačno ter lahko pršilo; na vrhu pa se je nebo odprlo in celoten spust naju je spremljalo sonce. Vsi utrinki - neurejeni:
Preostale slike pa si lahko ogledate še TUKAJ.

19/8: Sv. Katarina

Vremenarjem ni za zaupat (kot običajno), a vsaj današnjo sončno nedeljo so zadeli, čeprav jim zadnje dni ni in ni šlo. Okrog opoldneva sem v torbo nametal "nujne" stvari, se spravil v kolesarski dres ter jo mahnil v smeri Kranja. Po petkovem servisu kolesa pri "Kalamarju" v Lescah (malo brezplačne reklame, ker je res super) je bilo pedaliranje zelo lahkotno in temu primeren je bil tempo.

Za cilj današnje ture sem si izbral Sv. Katarino - hribček nad Medvodami - in res mi ni bilo žal, ker me je na vrhu pričakal razgled na vse strani neba. Prvih 6 km je naklon minimalen in kar hitro sem se prebil do zadnjih 2 km, ki so ubijalski in tako sem zasopihal kot stara lokomotiva ter se počasi, a vztrajno prebil do cerkvice. Malo sem se razgledal okoli in za drugo turo pustil Sv. Jakob.

Za pot nazaj sem si izbral levi breg reke Save, ker sem se lahko na sredi ustavil pri Krivi ščuki na slastni postrvi ter za silo pokrpal luknjo v želodčku. Ostal del povratka je minil v mali krizi in agoniji tik pred ciljem na mojem najljubšem vzponu iz Posavca na Dobro polje. "Note to self: next time don't  forget chocolate"

• Statistika

Prevoženih: 96,41 km
Povprečna hitrost: 20,9 km/h
Čas: 4h 36min 44s
Maks: 66,0 km/h

• Playlist

Črnivec - Stražišče: Depeche Mode (zvezda stalnica)
Stražišče - Sora: Neisha (umirjeno na ravnini)
vzpon na Sv. Katarino: Paramore (power)
Spust: Snow patrol (počasi in jamrajoče)
Praše - Kranj: Chicane (unc unc)
Kranj - Črnivec: Lostprophets (ko imaš poln kuf'r vsega)

21/7: Jamnik drugič

Sicer se nerad ponavljam, vendar danes zjutraj sem imel resne težave s prebavo in sem se namesto na Jelovico ponovno spravil na Jamnik. Zaradi pasje vročine vstal že ob 05.30 in bil že nekaj minut čez šesto ves premražen na poti. Nazaj pa sem se vrnil moker kot cunja.

Kot ste opazili zadnje čase vlada poletno vzdušje na blogu brez dejanske vsebine. To zelo dobro opiše izsek iz BOFH ("Bastard Operator From Hell"), ki mi ga je danes nakazal brat:

"Anyone with something to say."

"You mean anyone with nothing to say - like blogs," the PFY says.

"What do you mean?"

"That most people don't have anything useful to say but feel obliged to say it anyway. I'm also saying we shouldn't be promoting a forum for them not to say it in."

Mislim, da bo kar držalo... občasno res ne povemo nič pametnega in je zapis sam sebi v namen, da ni praznine.

17/7: oddih je res hitro švignil mimo

Ob pregledovanju slik z oddiha naZakynthos-u me na domači terasi hladi nežen vetrič...

30/6: Jamnik 2007

Če še ni očitno, sem postal čisto preveč zagrizen kolesar - tokrat sem se po celodnevnem prebiranju bukve za RKO lotil vzpona na Jamnik. Današnje temperature se bile čisto preveč ugodne, pri cerkvi sem ujel zadnje minutke poroke ter pretiraval s samoportreti :)
Jutri pa ponovno na Dobrčo, če bo vreme... in volja...

14/6: muce se grejejo

3/6: vzpon na Dobrčo

Minilo je točno pol meseca od prvega tipanja gozdne ceste na Dobrčo. Danes zjutraj sem se sam od sebe zbudil že nekaj minut čez 5 in bil navdušen nad modrim nebom brez oblaka ter ravno primerno temperaturo za kolesarski podvig. Tokrat ne bom trpinčil tipkovnice, zato se raje udobno namestite in uživajte ob slikah:
Povezava na album: "vzpon na Dobrčo"

19/5: ogrevanje za Dobrčo

Po dopoldanskem lenarjenju me je današnja čudovita sobota le zvabila ven na sonce. Zagrabil sem iPod-a, se zbasal na kolo ter začel vrteti pedala v smeri proti Jamniku. Vmes pa sem se zaradi težkih nog premislil in se obrnil proti Tržiču za lažji krog pod Dobrčo. In ravno tam me je zagrabilo, da sem šel poskusiti gozdno pot na Dobrčo - uspelo mi je prilest do 1000 metrov oz. točke 5 na opisu ture.

Ta današnji ovinek me je pripeljal do obširne baze gorskih tur na MTB Slovenija in občutek imam, da se letos obeta kar nekaj zanimivih kolesarskih potepov. Zgoraj omenjena tura Dobrča se mi zdi ravno pravšnja za začetek in tako vabim vse vas željne rekreacije ter lepih razgledov, da se naslednji teden v soboto 26. maja skupaj spopademo z vzponom na Dobrčo. Točen čas in ostale informacije sledijo...

Prevoženih: 41,90 km
Povprečna hitrost: 17,00 km/h
Čas: 2h 27min 53s
Maks: 62,1 km/h

19/5: na poti v Kranj

10/5: bike3p: morje III

Khm, to pa je prav hecno naključje: točno sedem mesecev nazaj, torej 10. oktobra 2006 sem bil zadnjič na kolesarskem potepu po slovenski obali. In ravno danes sem se sam spravil razmigat noge na prav tako izjemno lep četrtek - sončnih 27 stopinj Celzija.
Novost je nova kolesarska pot od glavnega vhoda na Sečoveljske soline do Sečovelj lično opremljena s klopcami in informativnimi tablami. Pa še malo sem pokukal na drugo stran meje - tokrat do Savudrije, drugič pa najverjetneje do Umaga.

Prevoženih: 83,03 km
Povprečna hitrost: 18,90 km/h
Čas: 4h 23min 29s
Maks: 53,6 km/h

Naslednjič prav lepo vsi vabljeni, če boste imeli čas. Kdaj točno bom pa objavil kar tukaj, na blogu.

5/5: Gradec, Dolenjska & Zagreb

12/4: Sv. Peter

Današnji prekrasen dan sem preživel oblit z znojem med vzponom na bližnji hribček "Sv. Peter", kar se je izkazalo za kar pošten podvig, saj v spominu nisem imel tako konkretnega klanca, da je bilo na nekaterih mestih skoraj nemogoče gonit... a s trmo sem le prilezel do želenega cilja:
Prevoženih: 24,99 km
Povprečna hitrost: 14,83 km/h
Čas: 1h 41min 04s
Maks pri spustu: 49,9 km/h

Jutri pa imam v planu Talež ali pa Jamnik... bi se kdo rad pridružil ?

13/2: NZ06 day sixteen-seventeen

11/2: NZ06 day twelve-fifteen

9/2: NZ06 day nine-eleven

Pred pol meseca sem nenadoma prekinil z objavljanjem lepših fotk iz Nove Zelandije (preklamanski faks inu ostalo!)... s serijo se vračam točno na dan, ko sem se zgodaj zjutraj vrnil nazaj v Evropo - na Dunaj.

29/1: sobotni sprehod okoli Blejskega jezera

18/1: NZ06 day seven

16/1: NZ06 day six

Blog "South Island", 18.januar 2006.

15/1: NZ06 day five

13/1: b’day bowling

Ne bom dolgovezil, ker se danes tako NE da tipkat... včeraj zvečer sem za rojstni dan povabil prijatelje / kolege na extreme bowling, žirafe in ostalo. Med podiranjem kegljev smo se ravno prav ogreli za nadaljevanje žura v centru do..

13/1: NZ06 day four

11/1: NZ06 day two

Po dveh dolgih letih z vmesnim postankom v Kuala Lumpurju sva imela že poln kuf'r vsega in sva se spravila k zasluženem spancu v rudarskem mestecu Waihi blizu vzhodne obale severnega otoka (Google MAPS).

10/1: NZ06 day one

Začenši z današnjim dnem bom do konca meseca januarja (skoraj) vsak dan objavil sliko ali dve novozelandske avanture iz leta 206

10/1: dobrote

4/11: ko pot v LJ ni zaman

Sreda, 1.november - risank že davno konec
Na enem izmed treh instantnih sporočilnikov se mi oglasi kolega s fantastično novico, da imamo "zgodaj" zjutraj vaje iz umetne inteligence... "Tell me something I don't know", sem si mislil in v isti sapi iz rokava stresel nekaj "dobrih" izgovorov, zakaj bi bilo smotrno ostati doma :)
Sledila je burna diskusija, na kateri smo sklepčno sprejeli četrtkovo vožnjo v glavno mesto - na prvem mestu zaradi prehranjevanja na študentske bone ter uresničitev sekundarnega cilja (že prej omenjenih vaj).

Četrtek, 2.november - sonček že kuka in nas greje
Zapakirani v Toyoti vsak na svojem sedežu tuhta kam se splača iti žret' - odločimo se za Wild West na Tržaški in opravimo nakup štundetskih bonov v Rožni dolini. Sledi slabi dve uri sedenja ter brskanja po internetu med avditornimi vajami iskanja najboljših rešitev v grafu (pa saj je bilo zanimivo, a kaj ko so bili vaje en teden prepozno... kolokvij smo pisali že prejšni teden - brez komentarja na organiziranost na našem preljubem faksu)

Četrtek, 2.november - Voyage home
Okrepčamo se s hrano in napolnimo baterije s kavico preden se odpravimo nazaj proti Gorenjski. Nekje med Vodicami in Sp. Brniku (hja študentje šparamo in ne prispevamo v DARS-ov mošnjiček) zaradi prekrasnega vremena pade ideja: Krvavec! Po srečnem spletu okoliščin smo bili tako ali tako že naloženi v Toyoti RAV4 :)

Četrtek, 2.november - makadam in snegec pegec

• panoramska vožnja s kristalno čistim razgledom na vse strani
• brez strahu smo zlezli skoraj do Zvoha (tam nekje smo precenili, da se ne bomo igrali z usodo)
• vmes obvezen fotosešn, kjer je bilo le možno (Lovro še čakam(o) na tvoje fotke !)
• ob zmernem vetriču se je -6 stopinj občutilo kot skoraj -15 (brrr)

Četrtek, 2.november - pazi leti...
Ne bi bili mi, če nam ne bi padla še ena traparija na glavo: zmešaš nekaj golf žogic + "železo" (palica) s priložnostnimi golfisti in dobiš enkratno priliko za nažiganje v dolino z razgledom nad celotno Ljubljansko kotlino (neprecenljivo :)

Četrtek, 2.november - postanek v Stiški vasi
Ko smo bili že ravno v bližini, se nismo mogli izogniti Stiški vasi, kjer je doma priljubljena blogerka Mojca, ki pa je zapadla v jesensko depresijo in komaj čakamo na come-back z novo vsebino :) Topel sprejem inu prijazna postrežba s šilcem kratkega za boljšo prekrvavitev - hvala Mojca!

Četrtek, 2.november - Mona Liza
Po napornem dnevu se nam ni uspelo dat' dol pred Mona Lizo (kdor ne razume, gre za interno foro :) in smo samo izstopili ter zaključili dan, ki ga ne bi doživeli, če ne bi imeli avditornih vaj - hvala faks!

Brez slikovnega materiala pa res ne gre!

ekipa z igračko


...


že diši po zimi (in smučanju)


it's a tough life

11/10: bike3p: morje II

Slab mesec je minil od zadnjega potepanja po našem koščku obale in ponovitev je bil edini logičen korak za tako preklemansko lep torek 10.oktobra 2006...

vozni park


rumeno pred podrtijo


kolega metulj samo za nas


soline


obvezno poziranje odprave


Tartini...


clear blue sky


napakirani za nazaj v (kruto) realnost

10/10: jesensko

prijateljica...


huh, naporen dan...


close-up...


hruške !

6/9: kolesarski potep na slovenski obali

Včerajšni dan sva z Barbaro izkoristila za potiskanje pedal na slovenski obali: parkirala sva v Kopru, jo mahnila skozi Izolo po t.i. "Poti zdravja" oz. D-8 (mislim, da je to oznaka kolesarske poti) do Portoroža, kjer sva se ustavila na najbolj slastnem sladoledu v Cacao. Po osvežitvi sva jo švignila skozi kamp Lucija do sečoveljskih solin za obvezno pozersko fotko na bližnjem griču :)

Seveda pa noben obisk obale ni popoln brez obveznega "fočkanja" v Piranu, kjer sva ubrala vsaj malo zanimivo potko mimo cerkve do trdnjave - khm, en pošten hrib za razmigat' mišice in razgibat' srčni utrip :) Na poti nazaj sva še namočila noge v morje ter se dobila s sestrično Majo & Domnom na čveku na koprskem mestnem kopališču.

Opomba: na prvi sliki sva v objektiv ujela avto nesrečnika, ki se je na avtocesti  Vrhnika - Postojna vnel...

4/5: naporno počitnikovanje

Nekaj utrinkov z operacije Lošinj 2006:

17/4: zahod

21/3: reaching for the sky

Verjeli ali ne je zgornja slika šele prva izmed par sto slik, ki sem jih šklocnil v NZ...

27/12: trenutek pt.1

nice move


belina in rumeni napori

14/12: prijazno opozorilo

Peščeno parkirišče ob Tržaški v Ljubljani